»Za gibalno ovirane osebe smo omogočili virtualen ogled notranjosti podmornice, notranjosti policijskega čolna in utrdbe na Primožu. Gre za del ponudbe Parka vojaške zgodovine, ki sicer gibalno oviranim ni dostopen ali pa je zelo težko dostopen. Zato bomo tudi do konca leta omogočili še virtualen ogled notranjosti dveh oklepnih vozil.«
»Za potrebe oseb s težavami z vidom smo pripravili miniature naših nosilnih eksponatov v merilu 1:14, ki jih lahko primejo v roke, se z dotikom potem seznanijo s podrobnostmi predstavljenih vozil. Za slabovidne smo tudi dodatno osvetlili razstavo o Enigmi in razstavo Pot v samostojnost, kot glavni razstavi v Parku vojaške zgodovine.«
»Na osmih lokacijah s pametnim telefonom poskenirajo QR-kodo, ki jih popelje do videovodnika v znakovnem jeziku. Posnet imamo tudi že videovodnik v mednarodni kretnji, ki bo obiskovalcem na voljo do konca leta.«
»Za nas gluhe te prilagoditve s snemanjem v glasovni jezik na osmih točkah še zmeraj ne pomenijo polne prilagoditve, še zmeraj ne dobimo vseh informacij. Še zmeraj potrebujemo zraven vodiča, da nam poglobljeno razloži. A vendarle gre za razlago osnov, kar veliko prispeva gluhi skupnosti.«
»Znakovni jezik je res drugačen od slovenskega govornega jezika, tako da zgolj branje nekih vsebin ni dovolj. Veliko gluhih tega potem ne bi razumelo v popolnosti, zato je potrebna prilagoditev v znakovni jezik, saj je to naš materni jezik.«
»Prav tako sta pustila pečat na delovanju Slovenskega muzejskega društva, saj sta oba aktivno delovala v vodstvu društva in pripomogla k njegovemu razvoju. S predanim delom sta bogata spoznanja v odnosu do dediščine uspešno širila tudi v slovenskem in mednarodnem javnem prostoru.«
»Muzeji namreč po njenih besedah že dlje časa niso več le razstave, ampak tudi dinamična izobraževalna središča ter se povezujejo z različnimi skupnostmi za promocijo demokracije, miru, enakosti, inkluzivnosti, participativnosti in od nedavnega tudi ciljev trajnostnega razvoja.«
»V Parku vojaške zgodovine smo se odločili, da pripravimo premiero tega film v opomin in svarilo ob vse večjih napetostih v svetu, ko postaja bombardiranje civilnih naselij nekaj vsakdanjega ter vse pogostejšem trpljenju nedolžnih civilistov.«
»Zgodba poljske bolnišnice Feldspital 808 je izjemno zanimiva. Začne se že na začetku prve svetovne vojne na srbskem bojišču in se z italijansko vojno napovedjo preseli v zaledje doberdobskega bojišča na Kras.«
»Zgodba poljske bolnišnice Feldspital 808 je izjemno zanimiva. Začne se že na začetku prve svetovne vojne na srbskem bojišču in se z italijansko vojno napovedjo preseli v zaledje doberdobskega bojišča na Kras. Najprej je bila postavljena v Škrbini na Krasu, nato se preseli v Štanjel in nato v Kosovelje, kjer je praktično večino leta 1917, vse do preboja pri Kobaridu, ko se preseli nato v Italijo.«
»Gre za izjemno logistično operacijo, pravimo ji kar prevoz stoletja. Tako velik volumen na tako veliki razdalji se še ni peljal po slovenskih cestah, tako da se na neki način veselimo. Malo nas je strah, ampak mislim, da bo šlo vse po sreči.«
»Zmagali smo v vojni za obrambo samostojnosti, dosegli mednarodno priznanje, Republika Slovenija je postala članica Združenih narodov, vstopila v Evropsko unijo, Nato, prevzela evro. Vrstili so se uspehi, na področju gospodarstva, športa, kulture. Na vse te uspehe, tako posameznikov kot skupnosti, smo ponosni.«
»Ker so naši starši, konec 80., na začetku 90. let, uspeli držati skupaj, so uspeli tudi vzpostaviti državo – Slovenijo. In država bo funkcionirala toliko časa, kolikor časa bomo kot skupnost uspeli držati skupaj.«
»To poznajo vse države. Slovenija tega nima, ampak upam, da bo uslišala besede svoje ikone – Borisa Pahorja – in uvedla državljansko vzgojo. To je pa velika eksistenčna nuja.«
»Mene veseli, da bodo znatna sredstva načrta za okrevanje in odpornost od Evropske unije namenjena predvsem za zeleno transformacijo gospodarstva. Torej – zeleno in gospodarstvo gre skozi. Vsi v Sloveniji smo zelo ponosni na zeleno destinacijo, na zeleno, na okolje, na naravo.«
